Les in zdravje, posvet in delavnica v organizaciji Mizarstva Kos in LAS Srce Slovenije združila različne poglede in razmišljanja v Kongresnem centru Term Snovik

V Kongresnem centru Term Snovik, je 8. oktobra 2026, potekal strokovni posvet Les in zdravje. Pod okriljem projekta Lesena doba je združil vodilne strokovnjake s področja arhitekture, znanosti, gozdarstva, turizma, okoljevarstva, medijev in podjetništva. Dogodek je postregel s ključnimi spoznanji o tem, kako raba domačega lesa pomembno prispeva k zmanjšanju izpustov in izboljšanju kakovosti vsakdanjega bivanja.

Ekološka prednost lesa: Zakaj je material prihodnosti?

Uvodoma sta zbrane pozdravila idejni vodja projekta Jože Kos in solastnik Term Snovik Ivan Hribar. Osrednji predavatelj prof. dr. Franc Pohleven (biolog, mikolog in pobudnik razstave Čar lesa) je opozoril na ogromen okoljski odtis klasičnih gradbenih materialov. Proizvodnja jekla, cementa, aluminija in plastike namreč sloni na fosilnih gorivih in povzroča gromozanske izpuste ogljikovega dioksida.

Po Pohlevnovih podatkih proizvodnja enega kubičnega metra plastike sprosti 5 ton CO₂, 1 m3 jekla 17 ton, 1m3 aluminija pa kar 27 ton. V nasprotju s tem drevesa med rastjo vežejo CO₂, ki vgrajen v les ostane varno ujet stoletja. Slovenija ima z več kot štirimi kubičnimi metri prirasta lesa na prebivalca letno največji gozdni potencial v Evropi. Pohleven je izpostavil izjemno trdnost celuloznih vlaken (ki so do sedemkrat močnejša od jeklene žice) in predavanje sklenil z mislijo. »Najbolj zelena je tista energija, ki je ne porabimo.«

Les in zdravje, posvet in delavnica v organizaciji Mizarstva Kos in LAS Srce Slovenije združila različne poglede in razmišljanja v Kongresnem centru Term Snovik
Nevarnosti v bivalnem okolju in pomen preverjanja materialov

Ko razmišljamo o gradnji ali prenovi prostora, se običajno osredotočamo na arhitekturno zasnovo, funkcionalnost, estetiko in stroške. O konkretni sestavi materialov pa se pogosto odločamo šele v poznejših fazah načrtovanja, ko je večina ključnih odločitev že sprejetih. Prav ti premisleki pa lahko pomembno vplivajo na kakovost prostora, naše počutje in zdravje. Arhitektka Petra Marinko (Zavod Non Tox Hub, ambasadorka pobude New European Bauhaus) je opozorila, da naraven ali lesen videz še ne zagotavlja nujno zdravega bivanja. Pri gradnji in opremljanju prepogosto zanemarjamo sestavo lepil, premazov in tekstila.

  • Primeri tveganj: Iverne plošče in MDF lahko zaradi veziv sproščajo formaldehid, ki draži dihala in velja za rakotvorno snov. Vinilne talne obloge pogosto vsebujejo ftalate, nekateri tekstili pa nevarne „večne kemikalije“ (PFAS). Marinkova zato poudarja nujnost preverjanja deklaracij ter izbiro zdravju prijaznih alternativ z nizkimi emisijami.

Les in zdravje, posvet in delavnica v organizaciji Mizarstva Kos in LAS Srce Slovenije združila različne poglede in razmišljanja v Kongresnem centru Term Snovik
Lesene konstrukcije kot trajnostna in lahka gradbena rešitev

Dr. Bruno Dujič (direktor CBD d.o.o.) je predstavil prednosti lesa v gradbeništvu in izpostavil svojo izkušnjo gradnje počitniške hiše ob morju, kjer se je lesena zgornja etaža izkazala za neprimerljivo udobnejšo. Dujič je poudaril, da izbira gradbenega materiala ni zgolj tehnična odločitev, temveč pomembno vpliva tudi na kakovost bivanja. Njegov oče, zaprisežen gradbenik, je bil sprva prepričan, da les za tamkajšnje okolje ni primeren, zato so se po večletnem usklajevanju dogovorili za kombinacijo betonske kleti, zidanega pritličja in lesene zgornje etaže. Oče je ob tem priznal, da si ni predstavljal, kako velika je lahko razlika v bivalnem udobju, dokler se o tem ni prepričal na lastni koži. Les namreč v prostoru ustvarja občutek topline in pomembno vpliva na naše doživljanje prostora z vsemi čuti. Svoje znanje je predstavljal na evropskih kongresih in svetovnih konferencah o lesenih konstrukcijah. Sodeloval pa je tudi pri zasnovi konstrukcije lesenega Natur hotela Snovik.

  • Primeri in statistika: Masivna lesena konstrukcija tehta okoli 50 ton, kar je štiri do šestkrat manj od primerljivih stavb iz klasičnih materialov. Velika prednost lesa je tudi krožno gospodarstvo – primerljiva je prestavitev lesene hiše iz Letuša v Slovenj Gradec. Dujič je poudaril: »S nobenim greenwashingom ne moremo narediti toliko kot z odločitvijo, kateri konstrukcijski material bomo izbrali za gradnjo svojega bivališča.« Ob tem je opozoril, da les zahteva premišljeno projektiranje, zaščito pred vlago in usklajenost inštalacij.

Na pomen kakovostnega načrtovanja in izvedbe opozarjajo tudi primeri, ko so težave v lesenih stavbah pripisali konstrukciji. Čeprav so izvirale iz nepravilno izvedenih inštalacij. Dujič je zato izpostavil pomen vloge odgovornega vodje projekta, ki mora imeti celovit pregled nad projektom. Razumeti mora povezanost različnih strok ter usklajevati delo arhitektov, konstrukterjev, požarnih inženirjev, akustikov in izvajalcev.

Les in zdravje, posvet in delavnica v organizaciji Mizarstva Kos in LAS Srce Slovenije združila različne poglede in razmišljanja v Kongresnem centru Term Snovik
Delavnica popeljala udeležence v različne zorne kote in skupinske izzive

Udeleženci so v skupinah poglobljeno raziskovali povezave med lesom, zdravjem in vsakdanjim življenjem skozi pet tematskih omizij. Sodelovalna delavnica, ki jo je vodila in facilitirala mag. Margareta Guček Zakušek, je spodbudila izmenjavo znanj, izkušenj in zamisli. Kako raznolike so možnosti povezovanja lesa z zdravjem, izobraževanjem, turizmom, delom in varovanjem okolja. Prav povezovanje različnih področij, pogledov in ljudi je eno ključnih vodil projekta Lesena doba, ki spodbuja skupno iskanje novih možnosti za odgovorno in ustvarjalno uporabo lesa.

  1. Les za človeka in okolje – material in njegova zgodba (koordinator Davorin Žnidarič). Raziskovanje stika z naravnim materialom, okoljske ozaveščenosti, zaznavnih lastnosti in vpliva zgodb na izbiro uporabnikov.

  2. Udobje prostora – les v družbi drugih materialov (koordinatorica Petra Kos). Premišljena izbira materialov za bivalno okolje z vidika zdravja, dobrega počutja in zvočnega udobja.

  3. Les pri učenju in v prostorih učenja (koordinatorica Tina Vatovec). Vključevanje lesa v vzgojno-izobraževalne procese za spodbujanje zbranosti, gibanja, ustvarjalnosti in dobrega počutja mladih.

  4. Slovenski les kot turistično doživetje – od gozda do objekta (koordinatorica Mateja Dekleva). Oblikovanje izkustvenih turističnih predstavitev, ki obiskovalcem celostno približajo slovensko gozdnatost, izvor in uporabo lesa.

  5. Les skozi čas – material, spomini in zgodbe (koordinator Žan Lovše). Obravnava staranja, obrabe in vzdrževanja lesa ter povezovanje sledov preteklosti z novimi uporabami za večjo domačnost in trajnost.

Dogodek je ponudil več kot le strokovne vsebine. Razprava je odprla tudi vprašanja o pomenu lesa za družbo in okolje. Les namreč ponuja možnosti za razvoj zdravih delovnih mest. Pomemben vidik trajnostne rabe lesa je tudi recikliranje in ponovna uporaba lesenih izdelkov. S čimer lahko zmanjšamo količino odpadkov ter učinkoviteje izkoristimo naravne vire. Udeležence je spodbudil, da so na les pogledali z različnih zornih kotov. In prepoznali številne možnosti, ki presegajo običajno uporabo. Skozi izmenjavo idej in sodelovanje se je pokazalo, da lahko prav povezovanje različnih znanj in pogledov vodi do novih zamisli. Ter hkrati ustvarja priložnosti za bolj trajnostno prihodnost.

Organizator posveta in delavnice: Mizarstvo Kos d.o.o. ob podpori LAS Srce Slovenije
Tekst: Tina Vatovec, Razvojni center Srca Slovenije (celoten članek je dostopen na strani LAS Srce Slovenije)
Foto: Špela Pavlič Kos, Mizarstvo Kos

Projekt Lesena doba s soganom: Vrnitev v srčiko
Projekt je sofinanciran s sredstvi Evropske unije in se izvaja v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo preko LAS Srce Slovenije.